INTERVJU Z ENERGIČNO NATAŠO ROBNIK

NATAŠA ROBNIK prihaja iz manjše vasice Otemna v Šmartnem v Rožni dolini, vendar že večino svojega življenja živi v Celju. Nataša je energična, pozitivna, vztrajna, in včasih tudi trmasta tekačica. Vse to in še več je potrebno, da že več kot 12 let zelo uspešno teče ultra teke. Ultramaraton Celje – Logarska dolina (75 km) je pretekla že desetkrat in vedno ga je zaključila na zmagovalnem odru. Ponosna je na mednarodne uspehe na Ultrabalatonu (212 km, 3. mesto), Spartathlonu (246 km, 4. mesto) ter državna rekorda v teku na 12 in 24 ur. Neverjetna tekaška kariera in tudi sezona 2018 s svetovnim prvenstvom na 100 km (41 mesto, 12. mesto v kategoriji) ji daje krila tudi za našo prireditev. Nataša nam je zaupala nekaj svojih izkušenj in pogledov.

Pretekla si najbolj znan in zahteven ultra tek Spartathlon – kakšna je primerjava z ostalimi cestnimi teki?
Spartathlon je poseben tek, predvsem zaradi grške zgodovine, ki jo Grki izredno spoštujejo in to tekači jo čutijo na vsakem koraku. Ob progi, kjer so naselja ali posamezne hiše, ne glede na uro, navijajo domačini in tekače častijo kot bogove. Med tekom veljajo izredno stroga pravila, npr. pomoč tekaču je dovoljena na točno določenih točkah, strogi limiti, prepoved poslušanja glasbe. Pravila se je potrebno držati, saj so ob progi sodniki, ki vsako kršenje pravil kaznujejo z izločitvijo tekača. Moram tudi omeniti, da je potrebno premagati 246 km in cca 3800 višincev ob izrednih vremenskih razmerah. Spartathlon tekača enostavno začara, zato se tekači radi vračamo na start.

Za udeležbo na Spartathlon (https://spartathlon.gr/en) se mora tekač kvalificirati in doseči zahtevan rezultat. Na naši prireditvi 100 ob Mrzli reki že naslednje leto načrtujemo certificiranje trase. Kaj to po tvojem mnenju pomeni za razvoj ultra teka v Sloveniji?
Res sem vesela, da bomo tudi v Sloveniji dobili prireditev, ki bo lahko organizirala tekmovanja na trasi, ki jih priznava tudi mednarodna ultramaratonska zveza in bo lahko organizirala tudi drža

vna prvenstva v ultra razdaljah kot so 50 km, 100 km, 24 ur. Ultramaratonci smo se komaj uspeli pridružiti Atletski zvezi Slovenije (AZS), zato je vsak korak, ki prispeva k razvoju slovenskega ultrateka še kako dobrodošel. Upam, da bo to pomagalo, da se bodo, tekači, ki so iz ceste pobegnili na traile počasi začeli vračati na cesto.

Kaj pričakuješ od letošnjega teka na 100 ob Mrzli reki in na katero razdaljo se boš podala?

Pričakujem, da ne bo burje (smeh). Resno, tekla bom na 100 km in pričakujem en dober zaključek let

Nataša, vsi bomo navijali zate in za vse tekače! Vsem želimo lahke noge – ali pa težke (če bo burja)!ošnje tekaške sezone. Vesela sem, ker bo na startu veliko znanih tekaških obrazov, zato bo kroženje v dobri družbi tudi hitreje minilo. Sicer pa nobena ultra ni lahka in težko predvidiš, kaj se bo zgodilo. V glavi imam, seveda tudi časovnico, upam samo, da bom 8. 12. razpoložena za tek (smeh).